Feelif - Innovation, recognized by Google and Financial Times

09. december 2016

Vsebina je prevedena s pomočjo Google Translate-a. Poglejte originalno vsebino v angleščini.

Feelif again found its place in newspaper Finance and Manager. Article is in Slovene.

link: Finance

Slovenska inovacija, ki jo hvalita celo Google in Financial Times

08.12.2016 Finance 238/2016, avtor teksta: Blažej Kupec

Feelif je rešitev, sestavljena iz posebne reliefne mrežice in aplikacije, ki slepim in slabovidnim prek pametnega telefona in tablice pomaga brati, občutiti oblike, risati ali igrati šah. Stala bo okoli 160 evrov, na trgu pa bo prihodnje leto.

Podjetnika Željka Khermayerja sta Financial Times in Google uvrstila na lestvico najbolj prodornih inovatorjev v regiji.

Žalostne zgodbe gluhoslepih ljudi, ki jih je Željko Khermayer pred tremi leti videl na televiziji, so ga ganile in hkrati spodbudile k iskanju rešitev v obliki boljših in cenejših komunikacijskih pripomočkov. Programer in ustanovitelj tehnološkega podjetja 4WEB je tako razvil orodje, ki slepim in slabovidnim omogoča, da lahko občutijo črke braillove pisave na ravni površini zaslona pametnih telefonov in tablic.

Khermayerjeva rešitev – poimenoval jo je Feelif – je sestavljena iz reliefne mrežice, ki se nalepi na zaslon pametnega telefona ali tablice, ter iz aplikacije. Tehnologija temelji na vibracijah in zvokih, na podlagi katerih slepa ali slabovidna oseba zazna, kaj je pod njenim prstom. Mrežica ima izbokline, ki uporabniku pomagajo, da laže sledi vibracijam oziroma si v mislih hitreje ustvari sliko. Aplikacijo in mrežico mora namestiti videča oseba, sicer pa uporabnik aplikacijo odpira kot vse druge stvari na tablici ali pametnem telefonu, ki imajo že zdaj možnost, da jih uporabljajo slepe osebe. Sama aplikacija pa je v celoti prilagojena slepi ali slabovidni osebi.

Številne možnosti uporabe
Poleg učenja pisave lahko po Khermayerjevih besedah slepa oziroma slabovidna oseba spoznava oblike, bere in piše ter ustvarjene vsebine pošilja prek spleta. Ekipa podjetja bo v prihodnjih mesecih izdelala tudi več različnih plastičnih šablon, ki se namestijo na zaslon telefona in se med sabo razlikujejo glede na razporeditev lukenj. Namenjene bodo bolj specifičnim aktivnostim – mreža osem krat osem bo, denimo, namenjena igranju šaha, na voljo pa bodo tudi mreže za risanje not in ilustracij, igranje iger ter reševanje šolskih nalog. »Omejitev pravzaprav ni,« je prepričan sogovornik.

Kmalu na trg
Feelif ta hip še ni naprodaj. Ekipa ima sicer izdelan delujoč prototip, aplikacijo pa mora še dopolniti. Prodajo bodo po pričakovanjih sicer začeli v začetku prihodnjega leta, najprej z zbiranjem prednaročil. Tudi cena mrežice in aplikacije še ni dokončno določena, okvirno pa se bo gibala okoli 160 evrov. Sprva nameravajo prodajati v državah Evropske unije, potem pa se bodo, če bo šlo vse po načrtih, širili v ZDA in Kanado.

Platforma za ideje skupnosti
»Naš cilj je, da bi bila tehnologija Feelifa dostopna prav vsem slepim in slabovidnim na svetu. Da bi to lahko omogočili, razvijamo tudi odprto platformo, na kateri bodo na voljo najrazličnejše vsebine in aplikacije za slepe in slabovidne,« razkriva Khermayer. Na platformi, ki bo delovala kot spletna tržnica, želijo po njegovih besedah povezati slepe in slabovidne, njihove starše, učitelje in mentorje pa tudi izdelovalce programske opreme ter druge razvijalce in avtorje vsebine. Sogovornik je prepričan, da bo platforma članom skupnosti omogočila zaslužek s prodajo tehnoloških izdelkov, obenem pa vzpostavila prostor za izmenjavo dobrih praks in izkušenj.

Ekipa zadnje leto sodeluje tudi z Zavodom za slepo in slabovidno mladino ter Skupino staršev slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov za samopomoč. Rešitev je z njihovo pomočjo preizkusilo več kot 50 posameznikov, rezultati pa so po Khermayerjevih besedah »neverjetni«. Uporabniki so po njegovih besedah uporabo Feelifa osvojili v petih minutah. »Razvijamo digitalno rešitev, ki omogoča hitrejšo pripravo vsebine, brez stroškov dragega tiskanja. To je predvsem pomembno za učitelje, saj jim bo tako ostalo več časa za kakovostno delo s slepimi in slabovidnimi učenci, učenci pa bodo lahko naloge pošiljali tudi po e-pošti in od daleč dostopali do potrebnih vsebin,« še pravi. Ob pomoči mrežice je mogoče brati v braillovi pisavi in prepoznavati druge oblike.

»Konkurenca je draga in preslaba«
Kaj pa konkurenca? Inovator in podjetnik trdi, da je tehnologija, ki so jo tudi patentirali, nova in tako nima neposredne konkurence. »Vsi podobni izdelki za slepe in slabovidne so po drugi strani enodimenzionalni, kar pomeni, da omogočajo le branje ene vrstice teksta, ne pa občutenja oblik, risanja in ne spodbujajo kreativnosti,« meni Khermayer. Dodaja, da izdelki poleg tega večinoma niso mobilni, pa še dragi so. »Izdelek s funkcijami, podobnimi našim, je tako imenovani braillov zaslon, njegova cena pa se giblje okoli 50 tisoč evrov. Naša naprava po drugi strani uporablja tehnologijo pametnega telefona, ki ga ima danes že skoraj vsak, in cenovno dostopne mrežice,« še pravi inovator.

Četrt milijarde možnih uporabnikov
Pot do delujočega izdelka sicer ni bila brez neuspehov. Khermayer se je najprej namreč lotil razvoja komunikatorja za gluhoslepe, a je v procesu razvoja ugotovil, da je zanimanje vlagateljev za takšen izdelek majhno, saj je ciljna skupina težko dosegljiva. »Noben proizvajalec ne izdeluje samo izdelkov za gluhoslepe, ki jih je na svetu dva milijona. Ob nekem kosilu pa smo prišli do tega, da je tehnologija, ki jo razvijamo, uporabna za slepe ljudi. Tako je tudi nastal Feelif,« razlaga. Trg zanj je namreč 285-milijonski, razviti so distribucijski kanali, tudi vlagatelji naj bi bili zainteresirani.

Po Khermayerjevih besedah trenutno namreč iščejo strateškega partnerja za nadaljnji razvoj in vstop na svetovne trge. Da dokončajo izdelek in razvijejo platformo, bi potrebovali še dodatnih 200 tisoč evrov.

Ko te prepoznata Google in Financial Times
Mlado podjetje je bilo med drugim nagrajeno s prvim mestom na lanskem turnirju socialnih inovacij v Ljubljani, uvrstilo se je še med finaliste evropskega turnirja socialnih inovacij, Khermayer pa se je uvrstil na lestvico stotih najboljših voditeljev in inovatorjev v srednji in vzhodni Evropi, ki so je pred dnevi v sodelovanju z Googlom objavili pri Financial Timesu. Na omenjeni lestvici so se od Slovencev med drugim znašli še Ivo Boscarol, Tomo Križnar in startupovca Kristjan Košič iz Adore (brezdotični zasloni za kirurge) in Denis Lončar iz mladega podjetja Gotoky (pametni voki-tokiji).

« Nazaj
« Nazaj na seznam