16. marec 2023
Po podatkih strokovne revije "The Lancet Global Health" je bilo leta 2020 število močno slabovidnih in slepih po vsem svetu več kot 300 milijonov. Vsi se soočajo s posebnim izzivom: nedostopne slike, grafike in videoposnetki na internetu so pogosto nečitljivi ali dostopni le prek ločenega opisa slike. Cilj projekta DigiLearnBUS je bil iskanje novih poti s pomočjo Feelif tablic za interaktivni dostop do taktilne grafike.
Gospa Susanne Schumann dela kot učiteljica na Berufsförderungswerk Halle (BFW), specialni ustanovi, ustanovljeni leta 1990. Gre za moderno, aktivno, nacionalno ponudnico socialnih storitev, ki ponuja različne izobraževalne programe za poklicno preusmeritev slepih in slabovidnih odraslih. Njen cilj je opolnomočiti ljudi, ki zaradi okvare vida ne morejo več opravljati svojega poklica, na poti do trajnostne ponovne vključitve na trg dela. Spekter sega od zdravstvenih uradnikov, vodij pisarn ali upravljavcev digitalizacije do upravnih uradnikov v vseh starostnih skupinah.
Gospa Schumann že približno dve leti uporablja pametne tablice, ki so bile razvite v Sloveniji in uvedene v Halle-ju kot rezultat projekta Erasmus+. Nad možnostmi, ki so se pojavile, je navdušena: »Tablice so odlične za optimizacijo dostopa do informacij na spletu in za spodbujanje samostojnega učenja učencev. Predvsem v komercialnem sektorju so pogosto organizacijske sheme, diagrami poteka in diagrami tiste stvari, ki se jih je bilo prej mogoče učiti le s konkretno pomočjo. S tablicami lahko digitalizirane vsebine zdaj pripravimo tako, da grafiko samostojno čutijo in razumejo. Učenci niso več odvisni od podpore asistentov.
Nove možnosti pri poučevanju
Za učitelja je to velik korak naprej in velika razbremenitev za pouk. Tehnično gledano tablični računalniki zavibrirajo, ko se dotaknemo taktilnih točk na površini zaslona. En primer je zemljevid Evrope. Tu se lahko učenci dotaknejo posameznih držav in struktur, tablica pa nato samodejno pove ustrezna besedila. Na ta način je mogoče grafike doživeti in takoj prebrati - velika prednost, zlasti pri temah, ki so pomembne za izpite.
Gospa Susanne Schumann nadaljuje: "Mislim, da je pomembno, da je digitalizacija vedno vključujoča in ustvarja dostop za vse ljudi. Uvedba veččutnih tablic v pouk Berufsförderungswerk je zame zelo dober primer uspešne in trajnostno učinkovite vključenosti." Ideja za to je nastala na podlagi projekta Erasmus+ DigiLearnBUS, ki je v okviru ukrepa mobilnosti od septembra 2019 do avgusta 2022 poslal izobraževalno osebje iz Halleja na hrvaško partnersko institucijo, ki prav tako izobražuje slepe in slabovidne študente. Gospa Kerstin Kölzner, direktorica BFW Halle, je bila takrat v Zagrebu skupaj s kolegom dr. Ulfom Gläserjem. Oba poudarjata, kako pomemben je evropski dialog za BFW. Kölzner pravi: "Veliko sodelujemo z institucijami v drugih evropskih državah, na primer na Nizozemskem, v Franciji, Islandiji ali Italiji, na Poljskem ali v Romuniji. To nam daje dober pregled nad pristopi in možnostmi na tem področju, npr. digitalizacije in iz tega izhajajočih možnosti za poklicno usposabljanje slepih in slabovidnih oseb, kar nam daje veliko spodbude za naše delo. Vprašanje, kako slepe in slabovidne čim bolje vključiti na trg dela, se navsezadnje poraja v vseh državah."
Dialog spodbuja e-učenje brez ovir
»Glede vsebine je šlo pri DigiLearnBUS za spodbujanje ideje e-učenja brez ovir in uporabo ustreznih sinergij,« dodaja dr. Ulf Gläser. Na Hrvaškem smo navezali stik s slovenskim podjetjem Feelif, ki razvija taktilne digitalne tablice za poučevanje slepih. Gläser nadaljuje: »Idejo smo tako rekoč prinesli s seboj v Halle, nato pa združili naš izobraževalni kader in slovensko podjetje, da bi tovrstne ponudbe razvili tudi pri nas.
Za gospo Kerstin Kölzner je posledični zagon presegel vsa pričakovanja. "Tablice so že zdavnaj postale osnovni sestavni del usposabljanja na področjih IT in pisarniškega vodenja. Naši diplomanti in tudi naši učitelji so nad dodano vrednostjo, ki jo ponujajo, zelo navdušeni." Poleg tega je izmenjava s hrvaško institucijo in slovenskim podjetjem zelo intenzivna tudi po koncu projekta. V prihodnosti si ga. Kölzner želi, da bi uporaba takšnih tablic postala bolj razširjena v vsakdanjem delovnem življenju, da bi omogočili samostojno delo na ustreznem delovnem mestu. Čeprav je to povezano s stroški, je na koncu vedno treba čim bolj odstraniti ali vsaj zmanjšati ovire, ki jih je ustvaril človek, v poklicnem usposabljanju.
originalni članek je na voljo TUKAJ