27. avgust 2018

Ali slepi ljudje sanjajo?

 »Ob nenadnem nastopu slepote se nam usodne posledice kažejo v sanjah kot kastracijske sanje, sanje o temi in sanje o smrti. Vse sestavine žalosti, zastopane v teh sanjskih podobah, so v resnici za nas priložnost, saj nam pomagajo, da  lažje izrazimo vsa svoja čustva, katera moramo kot na novo slepi predelati in s tem premagamo depresijo.«

Raymond E. Rainville

Sem 52-letni akademski učitelj in psihoterapevt, oslepel sem pri starosti 25 let. Izkušnje, pridobljene skozi sanje, so odigrale zelo pomembno vlogo pri mojem okrevanju iz objema depresije, ki je nastopila po nastanku slepote zaradi kirurške operacije. V sanjah sem lahko videl in to je bil moj prvi korak k zavestnemu pripoznanju, da sta 'gledati' in 'videti' dva različna pojava.

Sanje, v katerih vidite

Najpogostejše sanje, v katerih novo oslepeli spet lahko vidijo, pridejo v obliki sanj, ki nas bodisi spominjajo (sanje reminiscence; opomba: reminiscenca pomeni nejasen, navadno čustveno obarvan spomin) ali pa sanj, ki razveljavljajo, poničijo sedanjost (sanje poničenja). Spodaj opisane sanje so primer poničenja:

Potapljanje v čas

 » V sanjah prihajam na križišče istih cest, kot na dan nesreče. Skozi križišče ravno prihaja tovornjak. Jaz imam zeleno luč in vem, da se bova zaletela. Tokrat ne poskušam na vsak način kontrolirati avtomobila, namesto tega se vržem na tla. Prikolica tovornjaka nato zadene prednje steklo in trga stran del strehe avtomobila, vse to gledam iz tal, kjer se skrivam. Premetava me, vendar se moja glava ne poškoduje.« (Rainville, 1988)

V tem trenutku ne moremo vedeti, če in kako takšne sanje poničenja, ki popravijo ali razveljavijo dogodke,  pomagajo osebi prebroditi travmatski šok. Vendar pa naše izkušnje s posttravmatsko stresno motnjo podpirajo dejstvo, da gre za znake izboljšanja. Tovrstne sanje namreč sovpadajo s premikom v zavesti, ki žrtvi dovoli, da v svojem mentalnem svetu travmo postavi bolj na obrobje.

Sanje z obratom

Za sanje z obratom je značilno, da slepa oseba spet vidi in slepoto v sanjah projicira na druge.

Nočni obiskovalec

»V teh sanjah spet lahko vidim, vendar sem prisoten bolj kot nekakšen duh in sam sebe ne morem videti. V sanjah sem zopet ravno tukaj, v rehabilitacijskem centru... Pri sebi imam velik šop injekcij polnih morfina in hodim naokoli do vsake postelje, da bi vsakemu dal njegov odmerek. Vem, da je vsaka od teh injekcij dovolj za predoziranje... ta fant, Art, ki ga poznam iz Vietnama, ves čas strmi naravnost vame, čeprav je slep in tudi jaz sem pravzaprav neviden.

Na posteljo ga čez njegove prsi držim navzdol s svojo roko in mu zabodem v stegno injekcijsko iglo. Njegovo telo se počasi sprosti in zelo globoko vzdihne. Črne solze pritečejo iz njegovih oči. Videti je, da so iz krvi, vendar so črne. Narahlo stisne mojo roko v znak hvaležnosti in vem, da bo kmalu umrl. Nato že stoji ob meni in tudi on je duh, in brez da bi kdorkoli od naju spregovoril, oba veva, da se strinjava: to delo bova končala skupaj.« (Rainville, 1988)

Biti neviden duh je pogosta sanjska podoba med ljudmi v zadnjih, terminalnih fazah poteka bolezni. Jasno nam je, da je za osebo, ki je imela zgoraj opisane sanje, pojmovanje slepote hujše od pojmovanja smrti, tako da je njegov pravi jaz žrtvoval svojo telesno eksistenco v zameno za vid. Te specifične sanje so bile zelo koristne za osebo, ki jih je sanjala; bile so namreč pomoč pri soočenju, pomagale so mu izraziti svoj bes, kar ga je pripeljalo bliže k sprejetju svojega stanja.

Reminiscenčne sanje (reminiscenca lat. spomin na kaj)

V reminiscenčnih sanjah, ko se česa spominjamo, so podobe, ki jih sanjamo, postavljene v čas pred začetkom slepote. Kadar so v sanjskem življenju osebe te sanje pomembne, to kaže na pretekli ali pričakovan velik življenjski stres. Pogostnost teh spominjajočih sanj po prvem letu od nastopa slepote zelo hitro pojenjuje, pri nekaterih pa se kasneje tudi nikoli več ne ponovijo.

Po mojih lastnih izkušnjah ter izkušnjah še štirih drugih slepih oseb, s katerimi sem se pogovarjal in ki so bile slepe dlje kot deset let, se takšne sanje ponovijo enkrat do dvakrat na leto. Navadno se pojavijo, kadar življenje posameznika zaniha izven običajne rutine ali pa so povezane s kakšnim posebno čustvenim provokativnim dogodkom, ki jih sproži. V mojih reminiscenčnih sanjah so navadno vsebina in podobe prijetne in srečne, kot v naslednjem, spodaj opisanem primeru:

Pica na plaži

»... Kjer se nahajam, je veliko lepih žensk, razkošno okrašenih s sončnimi očali in nakitom, v krasnih kopalkah in izbranih čevljih s čudovito visokimi petkami. Zdi se, da moj dedek pozna veliko teh ljudi, ki gredo mimo. Prelepa ženska z velikimi črnimi blestečimi uhani in v oprijeti, a mehki mornarsko modri kopalni obleki se ustavi in govori z njim. Ne morem odmakniti pogleda z njenih nog in mislim da ve, da jo gledam. Ko stoji in se tako pogovarja, se njeni boki nežno zibljejo...« (Rainville, 1988)

Kljub temu ali pa morda ravno zaradi teh občutkov varnosti in naklonjenosti, pa tudi zaradi srečnih podob, takšne sanje pri meni vedno ustvarijo močne občutke razočaranja in žalosti, ko se prebudim. Toda ko se spominjamo, kar smo lahko videli, to igra zelo pomembno spodbudno vlogo pri ohranjanju naše psihološke sposobnosti realističnega predočenja stvarnosti.

Najpomembnejša funkcija sanj v moji vizualni izkušnji v budnem stanju je, kar označujem kot konsolidacijo, učvrstitev vizualnih podob. V mojih izkušnjah v budnosti si predstavljam, kako bi neka nova situacija lahko bila videti. Takšna vizualizacija zahteva zavestno pozornost, napor in koncentracijo. Če na primer pride moja hčerka od frizerja z novo, precej krajšo pričesko, o tem lahko pišem v brajici, se navdušujem in komentiram. Vendar pa ko gre naslednjič mimo ali ko pomislim nanjo, si jo v mojih spontanih podbah še vedno predstavljam z dolgimi lasmi, ne glede, kaj mi je bolj všeč. Toda ko se mi o njej sanja in ko jo v sanjah prvič vidim z novo frizuro, od tedaj naprej je tudi v mojih miselnih podobah vedno ostrižena.

Avtor članka je Raymond E. Rainville, članek je bil originalno objavljen v IASD publication Dreaming, Vol. 4, No. 3, 1994, z naslovom »Vloga sanj v rehabilitaciji naključno nastale slepote« (The Role of Dreams in the Rehabilitation of the Adventitiously Blind.)

vir: spletna stran asdreams.org